Ročni zagon: Požarna črpalka se zažene ročno preko gumba ali stikala. Ta metoda je preprosta in neposredna, primerna za majhne požarne črpalke ali izredne razmere.
Samodejni zagon: Požarna črpalka se samodejno zažene, ko tlak ali pretok pade pod nastavljeno vrednost, pri čemer zazna spremembe v sistemskem tlaku ali pretoku s pomočjo tlačnega stikala ali senzorja pretoka. Ta metoda je primerna za protipožarne sisteme, ki zahtevajo neprekinjeno oskrbo z vodo.
Oddaljeni zagon: Požarna črpalka se zažene preko daljinske centrale ali s pošiljanjem signala iz požarno nadzornega centra. Ta metoda je primerna za velike protipožarne sisteme in omogoča centraliziran nadzor.
Zagon v sili: V primeru izpada elektrike ali drugega izrednega dogodka se požarna črpalka zažene prek rezervnega vira energije (kot je dizelski generator) ali mehanskih sredstev. Ta metoda zagotavlja, da lahko požarna črpalka še vedno normalno deluje v ekstremnih situacijah.
Zaporni zagon: Požarna črpalka se samodejno zažene, ko se sproži druga protipožarna oprema (kot so brizgalni sistemi in alarmni sistemi). Ta metoda izboljša splošno hitrost odziva protipožarnega sistema.
